Nicolas Maduro vse bolj osamljen: Latinska Amerika se oddaljuje od Venezuele

Venezuelski predsednik Nicolas Maduro je ta teden videti še bolj osamljen, saj je izgubil podporo dveh regionalnih zaveznikov, Hondurasa ter Svetega Vincencija in Grenadin, ravno v času, ko se sooča z ameriškim kopičenjem vojaških sil v Karibskem morju.

Kandidatka Rixi Moncada, politična varovanka levičarske predsednice Xiomare Castro, je na volitvah v Hondurasu končala daleč na tretjem mestu in brez realnih možnosti za zmago, navaja CNN. Tudi oba desnosredinska kandidata – Salvadorja Nasrallo in Nasryja Asfuro, ki ga je prejšnji teden javno podprl ameriški predsednik Donald Trump – sta napovedala prekinitev stikov z venezuelsko vlado.

V državi Sveti Vincencij in Grenadine je premier Ralph Gonsalves, dolgoletni zaveznik Madura, prejšnji teden izgubil volitve po skoraj 25 letih na oblasti. Državo bo zdaj vodil desnosredinski politik Godwin Friday, katerega stranka je osvojila 14 od 15 poslanskih sedežev.

Ti rezultati, skupaj s političnimi premiki v preostali Latinski Ameriki, kažejo na postopni umik regije od nekoč vplivnega populističnega gibanja chavismo, ki ga je utemeljil Hugo Chavez in ga nadaljeval Maduro, piše CNN.

Tudi države z levimi ali levosredinskimi vladami, med njimi Brazilija, Čile, Mehika in Kolumbija, so v zadnjem času zmanjšale stike z Venezuelo, predvsem po spornih volitvah leta 2024. Čeprav je bil Maduro razglašen za zmagovalca, številni dokazi postavljajo to razglasitev pod vprašaj.

Politični premiki v Latinski Ameriki

Kolumbija, ki z Venezuelo deli dolgo kopensko mejo in se spopada z obsežnim čezmejnim trgovanjem z mamili, ima z vzhodno sosedo tradicionalno napet odnos. Pod aktualnim predsednikom Gustavom Petrom je partnerstvo še naprej nestabilno. Čeprav je Petro na začetku mandata znova vzpostavil diplomatske odnose z venezuelsko vlado, se zdaj zdi, da se od Madura postopoma distancira. Prejšnji teden je v intervjuju za CNN dejal, da Maduro ni povezan z mamilarskimi posli, kot trdi Washington, vendar je ob tem priznal, da je njegov ključni problem "pomanjkanje demokracije in dialoga".

Tudi odnosi Venezuele z Argentino so se močno spremenili. Med levima vladama Nestorja Kirchnerja (2003-2007) in Cristine Fernandez de Kirchner (2007-2015) sta državi krepili diplomatske vezi ter širili trgovinsko in politično sodelovanje. Dialog je zamrl po zmagi desnosredinskega predsednika Mauricia Macrija leta 2015, še bolj pa po volitvah leta 2023, ko je oblast prevzel Javier Milei, samooklicani libertarec, ki odkrito zavrača socializem.

V zadnjih letih so se tudi druge latinskoameriške države pomaknile v desno in se oddaljile od Venezuele, med njimi Ekvador, Salvador in Bolivija, poroča CNN.

Odnosi z Brazilijo so v zadnjih dveh desetletjih nihali med tesnimi in napetimi. Pod levima vladama Luiza Inacia Lule da Silve (2003-2010) in Dilme Rousseff (2010-2016) je bilo sodelovanje tesno, a se je zaostrilo pod desnima predsednikoma Michelom Temerjem in Jairom Bolsonarom, tesnim zaveznikom Donalda Trumpa. Ko se je Lula pred tremi leti vrnil na položaj, so bile diplomatske vezi z Venezuelo sicer obnovljene, vendar ne več tako močne kot nekoč.

Če bi se razmere na Karibih zaostrile v širši konflikt, bi imela Venezuela v regiji le še peščico zaveznikov – in verjetno nobeden od njih ne bi bil zares koristen, navaja CNN.

Kuba, dolgoletna nasprotnica Združenih držav Amerike, ostaja najzanesljivejša zaveznica Venezuele že od prihoda Chaveza na oblast. To zvestobo ohranja tudi danes. Zunanji minister Bruno Rodríguez je konec septembra v pogovoru za CNN dejal, da Kuba "v celoti in popolnoma podpira" venezuelsko vlado. A na vprašanje, ali bi se Kuba odzvala na morebiten ameriški napad, se je previdno izmaknil: "To je hipotetični scenarij. Ko me boste obvestili, da je do ameriške intervencije dejansko prišlo, vam bom povedal več."

Zaradi hude gospodarske krize, ene najtežjih v zadnjih desetletjih, pa Kuba ni v položaju, da bi Venezueli zagotovila kakršnokoli vojaško pomoč, piše CNN.

Drugi Madurov zaveznik je Nikaragva, majhna srednjeameriška država pod vodstvom Daniela Ortege. Kontroverzni predsednik, ki se že leta sooča z obtožbami o kršitvah človekovih pravic, kar sam odločno zanika, je v napetih razmerah večinoma molčal in Caracas ni prejel nikakršne pomoči. Konec septembra je Ortega sicer ostro obsodil ameriško vojaško navzočnost na Karibih in trdil, da ZDA poskušajo "zaseči venezuelsko nafto z izmišljeno zgodbo, da iz te države prihaja kokain", navaja CNN.

A čeprav je Maduro v Latinski Ameriki vse bolj izoliran in se njegovi dolgoletni zavezniki spopadajo z lastnimi krizami, bi bile posledice morebitnega spopada težko predvidljive, zlasti v regiji, ki ima z Združenimi državami zapleteno zgodovino odnosov.

Kot so za CNN povedali viri, se je predsednik Donald Trump v ponedeljek zvečer v Beli hiši sestal s svetovalci, kjer so razpravljali o naslednjih korakih glede Venezuele - v okviru operacije Pentagona "operacija Južno kopje", ki vključuje več kot ducat vojaških ladij in približno 15.000 vojakov v regiji.

Maduro računa na "blefiranje "ZDA

Maduro se je na ameriški pritisk v nedeljo odzval v svojem značilno kljubovalnem tonu. "Bile so sankcije, grožnje, blokade, gospodarska vojna – in Venezuelci niso pokleknili. Tukaj, kot pravijo, si je vsak obul škornje in šel na delo," je dejal.

Odkar je leta 2013 po smrti Huga Chaveza prevzel predsedniški položaj, se je Maduro navadil preživljati iz dneva v dan. Še posebej v kriznih trenutkih, ki so mu kljub pritiskom znova in znova omogočili, da je utrdil svoj nadzor nad oblastjo, so za CNN povedali ljudje, ki so z njim neposredno sodelovali.

"Pripravlja se na novo pogajalsko rundo, zato ne bo izpustil nobenega aduta iz rok, razen če bo k temu prisiljen," je za CNN prejšnji mesec dejal diplomat v Caracasu, ki je želel ostati anonimen zaradi občutljivosti pogovora.

Gre za taktiko, ki jo je Maduro izpilil že v svojih sindikalnih časih. Prepričan je, da ima prednost, če ostane nepopustljiv. Venezuel­ski voditelj, nekdanji sindikalni vodja, računa na to, da Bela hiša "blefira". Dobro se namreč zaveda, da je ameriško javno mnenje, še posebej baza Trumpovih podpornikov, izrazito nenaklonjeno tujim vojaškim intervencijam.

Avtorja: Germán Padinger, Gonzalo Zegarra/CNN